V teh vročih poletnih dneh, ko betonske ulice dosežejo vrelišče in se človeški možgani začenjajo kisati, nam ostane samo še ena rešitev. Pobeg! Sicer se lahko zapremo v klimatsko hlajene prostore, a meni veliko bolj ustreza naravna klima v obliki morja. Tokrat je odločitev padla da obiščem Hrvaški otok Brač, na katerem sem sicer že bil, vendar pa je bilo to že tako dolgo nazaj, da so tudi moji spomini nanj že nekoliko zbledeli.

Slovenija, Hrvaška, Split, trajekt, Brač, Bol in kratek sprehod po Zlatem rtu, kaj hitro osveži spomine, saj je še vedno vse na svojem mestu. A očitna razlika je predvsem vidna v masi ljudi in kupu ležalnikov in senčnikov. Na vodi nekaj kiterjev in veliko surferjev izgleda super še posebno piha lep veter. A jaz prvo rabim svoj kamp prostor. A tu nastopi šok, saj navajen prostornih kampov v Grčiji, tu naletim na dvoriščne kampe, saj tako sem jih jaz poimenoval. Prostora samo za majhen šotor sicer v senci z vso potrebno opremo (wc, tuš, hladilnik, elektrika,…), a do morja 10 min hoje v hrib ajajaj! Ker je dan že prehajal v noč prva runda kitanja prestavljena na naslednji dan. Drugi dan odidem na plažo do kite centra in ponovno šok, če hočem vozit moram plačat uporabo spota, in nimam druge možnosti saj je zlati rt v visoki sezoni zaprt za kiterje. In rečem pa ajde plačam gospodični uporabo spota zraven pa zamižim in si mislim bo že veter v laseh in deska pod nogami odtehtala žepni primanjkljaj. Tako sem 4 dni preživel na kitu in sebe pripeljal do meje in občutkov da že komaj čakam naslednjih vetrovnih dni, saj vem da bo padlo kar nekaj novih trikov. Spota sem se tudi navadil in tako otok Brač zapustil z dobrimi občutki in spomini. Presenetilo pa me je tudi nočno življenje, saj je večerno pozibavanje na plaži v baru prijalo prav tako kot športne dejavnosti preko dneva.